Svet staršev

ZAKON O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA uradno prečiščeno besedilo (ZOFVI-UPB5)

(Uradni list RS, št. 16/07, 36/08, 58/09, 64/09, 65/09, 20/11)

Svet staršev

66. člen

Za organizirano uresničevanje interesa staršev se v javnem vrtcu oziroma šoli oblikuje svet staršev. Tehnično in finančno podporo za delovanje sveta staršev zagotavlja vrtec oziroma šola.

Svet staršev je sestavljen tako, da ima v njem vsak oddelek po enega predstavnika, ki ga starši izvolijo na roditeljskem sestanku oddelka.

Prvi sklic sveta staršev opravi ravnatelj.

Svet staršev:

  • predlaga nadstandardne programe,
  • daje soglasje k predlogu ravnatelja o nadstandardnih storitvah,
  • sodeluje pri nastajanju predloga programa razvoja vrtca oziroma šole, vzgojnega načrta, pri pravilih šolskega reda ter da mnenje o letnem delovnem načrtu,
  • daje mnenje o kandidatih, ki izpolnjujejo pogoje za ravnatelja,
  • razpravlja o poročilih ravnatelja o vzgojno-izobraževalni problematiki,
  • obravnava pritožbe staršev v zvezi z vzgojno-izobraževalnim delom,
  • voli predstavnike staršev v svet vrtca oziroma šole in druge organe šole,
  • lahko sprejme svoj program dela sodelovanja s šolo, zlasti glede vključevanja v lokalno okolje,
  • v dogovoru z vodstvom šole lahko ustanavlja oziroma oblikuje delovne skupine,
  • opravlja druge naloge v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

Sveti staršev se lahko povežejo v lokalne oziroma regionalne aktive svetov staršev. Lokalni oziroma regionalni aktivi svetov staršev lahko ustanovijo nacionalno zvezo aktivov.

S spletne strani Zveze aktivov svetov staršev Slovenije (ZASSS), predlog za poslovnik o delu sveta staršev:

Pristojnosti in naloge predstavnika:
Poleg rednega udeleževanja sej in posredovanja informacij z roditeljskih sestankov je pomembno, da predstavnik o delu sveta staršev redno obvešča starše oddelka, ki ga zastopa.
V praksi se je pokazalo za zelo uporabno za izmenjavo informacij, če si starši oddelka med seboj izmenjajo elektronske naslove.

Bolj podrobno:
Predstavnik je dolžan obiskovati seje sveta staršev. Če se seje ne more udeležiti, mora o tem obvestiti predsednika in svojega namestnika, da ga nadomesti.
Predstavnik je pred sejo dolžan zbrati vprašanja, mnenja in pobude staršev oddelka, za katere želijo, da se obravnavajo na seji.
Predstavnik je na seji dolžan poročati o sklepih roditeljskih sestankov oddelka ter posredovati zbrana vprašanja, mnenja in pobude staršev oddelka.
Predstavnik je najkasneje na prvem naslednjem roditeljskem sestanku po seji dolžan obvestiti starše oddelka o poteku seje in sprejetih sklepih.
Po dvakratni odsotnosti predstavnika v šolskem letu lahko predsednik prek razrednika oddelka, ki ga predstavnik predstavlja, predlaga njegovo razrešitev in imenovanje novega predstavnika.

  • Kako poteka testiranje nadarjenosti učencev v OŠ?

Potrebno je razlikovati med terminoma »močna področja« in nadarjenost učenca. Močna področja se pri otrocih razvijajo preko krožkov, pouka itd, nadarjenost pa je, po njegovem mnenju, predvsem odgovornost. Odkrivanje nadarjenosti poteka po treh korakih:

  1. Evidentiranje (učenca predlagajo učitelji ali starši)
  2. Testiranje (reševanje testov in ocene učiteljev)
  3. Seznanitev staršev in učenca (in snovanje načrta za delo v naprej)

Učenec je lahko predlagan za nadarjenega najprej v 4. razredu, nato pa vsako leto šolska svetovalna služba pozove učitelje od 5. do 9. razreda, da predlagajo učence, ki pomembno izstopajo na različnih področjih. Enako velja tudi za starše, ki lahko predlagajo v postopek identifikacije nadarjenosti svoje otroke od 4. do 9. razreda. Če bi v postopek testiranja in preverjanja nadarjenosti vpeljali cele razrede, bi pri vseh otrocih spodbudili pričakovanja, da so nadarjeni, po definiciji pa je nadarjenih 10 odstotkov. Tako so potem učenci, ki niso prepoznani kot nadarjeni pa to pričakujejo (ker so vključeni v testiranje) razočarani, kar lahko negativno vpliva na njihovo samopodobo. Zato testiramo samo učence, ki jih predlagajo učitelji, drugi strokovni delavci šole ali starši (vsi predlogi so enakovredni). Dosedanja realizacija je bila 100% – vse učence, ki so bili predlagani in so starši soglašali s testiranjem, smo testirali in starše seznanili z rezultati testiranj.

Na šoli je približno 15% nadarjenih otrok. Pobude za testiranje učencev večinoma prihajajo od učiteljev, glavnina nadarjenih otrok pa se odkrije v četrtem razredu. Učenci rešujejo dva psihološka testa (za splošno inteligenco in za ustvarjalnost) izvaja pa jih psiholog, februarja in marca.

  • Otroci s posebnimi potrebami in upoštevanje njihovih odločb?

Pedagoški delavci moramo prilagoditve v odločbah otrok s posebnimi potrebami dosledno upoštevati. Če starši opazijo, da iz kakršnegakoli razloga pride do neupoštevanja odločb, naj se čim prej obrnejo na učitelja, pri katerem je prišlo do napake ali na svetovalnega delavca, pri katerem učenec obiskuje individualne ure pouka. Evalvacijski sestanki, ki so organizirani najmanj trikrat letno, so dobra priložnost, da se starši skupaj z učitelji in svetovalno službo pogovarjajo in izdelajo načrt dela za otroka, ki kar najbolje upošteva učenčeve posebnosti.

Na šoli skozi celo šolsko leto potekajo izobraževanja za celoten učiteljski zbor, medtem ko se svetovalni delavci dodatno izobražujejo npr. v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana in nato posredujejo znanja kolegom v šoli in se o različnih dilemah veliko pogovarjajo, berejo strokovno literaturo in so v stalnem medsebojnem stiku.

  • Kakšno je sodelovanje med nacionalnimi in mednarodnimi oddelki?

Postavljene ločnice med oddelkoma ni. Rekreativni odmori vseh oddelkov na šoli so skupni, interesne dejavnosti se odvijajo skupaj, sicer pa sta programa preveč različna, da bi pouk lahko združevali. Sodelovanje med starši obeh oddelkov dobro poteka, doslej so na sejah Sveta staršev sodelovali predstavniki iz mednarodnega oddelka, prav tako so se doslej sestankov staršev z mednarodnega oddelka udeleževali predstavniki staršev nacionalnega oddelka.

  • Kakšno je stališče šole glede rabe elektronskih naprav (učencev in zaposlenih na šoli)?

Stališče šole glede uporabe elektronskih naprav jasno, mobiteli so prepovedani, občasno se pouk popestri z obiskom računalniške učilnice, vendar je pomembno, da se učenci naučijo elektronske naprave uporabljati kot orodje. E-opismenjevanje naj bi bilo postopno, v skladu z razvojem otrok (npr. otrok naj bi prej znal pisati kot pa tipkati). Rešitve šola (skupaj s starši) ne išče v popolni izolaciji od „zaslonskih aparatov”, temveč v omejevanju le-teh in snovanju alternativ, t. j. osmišljeni uporabi pri šolskem delu in neformalnih druženjih. Vsi učitelji vedo za pravila, da mobitelov v času pouka ni dovoljeno uporabljati. Če gre za izredne situacije, so dovoljene izjeme.

  • Po kakšnem ključu se razvršča otroke v OPB?

Ministrstvo za izobraževanje nameni programu OPB omejeno količino sredstev, šola pa jih mora kar najbolje porabiti v dobro otrok. Ključ, po katerem se otroke razvršča, je socialna dinamika med njimi. Na šoli se trudimo in delamo v okviru možnosti. Pedagoški mir (s 30 učenci iz 4 različnih oddelkov) v času OPB je specifičen, moten je tudi zaradi odhajanja otrok med uro iz razreda, ker jih npr. pridejo iskat starši. Ministrstvo za šolstvo počasi spreminja OPB (zgolj) v varstvo.

  • Kaj lahko starši storijo, da ne bi prihajalo do deljenja skupin v OPB-ju?

O razmerah, ki onemogočajo kvalitetno pedagoško delo, sproti obveščamo ministrstvo za šolstvo. Pove tudi, da je nadstandard v tem primeru mogoč, vendar ga morajo starši financirati sami. Na šoli se zavedamo, da je kvaliteta dela v programu OPB močno okrnjena, vendar so normativi števila učencev v razredu formalno določeni. Starši lahko zaprosijo za nadstandard, ki je lahko tudi dodatni pedagog v OPB, ki bi bil ves čas v razredu. To idejo morajo podpreti vsi starši. Če se starši zavežejo s pogodbo, da bodo nadstandard financirali, ga šola omogoči. Ko starši dajejo pobude v korist otroka, je šola vedno pripravljena prisluhniti in sodelovati.

  • Pestrost in urejenost interesnih dejavnosti na OŠ in obveščanje v primeru, da dejavnost odpade?

Na šoli delimo izvajalce interesnih dejavnosti na notranje brezplačne, notranje plačljive in zunanje izvajalce. Izvajalci interesnih dejavnosti naj bi neposredno obveščali tudi udeležence dejavnosti oz. njihove starše. Kadar smo obveščeni o odsotnosti izvajalca, ima to informacijo vsaj receptor, pri mlajših učencih pa tudi učitelj OPB. Na šoli smo naredili razpredelnico po razredih in vrsti interesne dejavnosti (športne, glasbene, ustvarjalne, jezikoslovne …), ki pokaže, da imajo otroci vseh razredov možnosti izbirati med široko paleto področij.

Plačljive dejavnosti zunanjih društev (Bleščica, Otroška nogometna šola…) v naših telovadnicah po 17.00 ureja MOL. Šola jim v skladu z navodili MOL zgolj dodeli urnike telovadnic.

  • Ali ima glasbena šola prostore v OŠ?

Na šoli imamo organizirano interesno dejavnost Igrajmo z Orfom (3. – 5. razred) in pevske zbore. Na šoli je tudi glasbena šola Orfej, učenje citer ter glasbena šola Vox. Promocijskega materiala se po razredih ne deli, lahko pa glasbene šole po vnaprejšnjem dogovoru z vodstvom svoje letake pustijo na za to določenih mestih šole.

  • Kako je poskrbljeno za varnost otrok na šoli, ko prehajajo iz razreda na interesne dejavnosti in nazaj?

V 1. in 2. razredu mentorji interesnih dejavnosti hodijo po učence v razred in jih po dejavnosti tudi pripeljejo nazaj. Za učence v 3., 4. in 5. razredu pa šola meni, da so otroci dovolj odgovorni, da gredo na dejavnosti sami in se sami tudi vrnejo nazaj v učilnico. Šola spodbuja učence k samostojnosti in odgovornosti. Otroci so izjemno sposobni, zato od njih to tudi pričakujmo oz. jih pri tem spodbujamo.

  • Obveznost (ne)obveznih izbirnih predmetov?

Ko se neobvezne izbirne predmete izbere, postanejo obvezni. Na šoli smo že izvedli anketo, v kateri smo izvedeli, za katere predmete je največje zanimanje s strani učencev.

  • Katere podatke je mogoče pridobiti z uporabo e-Asistenta?

Šola preko e-Asistenta zagotavlja vpogled v učenčeve ocene in nadomeščanja ter morebitna obvestila. Sicer pa gre za podjetje, ki svojo dejavnost trži, zato naj starši dodatna vprašanja o možnostih naslovijo neposredno na podjetje. Če so vprašanja v  zvezi z ocenami ali vpisom učitelja, pa naj se starši obrnejo na učitelje. Učitelj ima možnost izbrati opcijo poslanega sporočila preko e-asistenta, sms sporočila so plačljiva. Šola spodbuja osebno komunikacijo.

  • Varnost otrok in odprtost šole?

Predvidoma letos (2016) jeseni bodo šolo zaprli, ker se prihodov in odhodov učencev (in njihovih staršev) ne da več nadzorovati. Receptor ne zmore imeti vsega pod nadzorom, predvsem, ker določeni posamezniki ne spoštujejo pravil šolskega reda. Starši bodo kljub spremembam še vedno zaželeni in dobrodošli gosti v šoli. V juliju in avgustu se bo naredil nadstrešek pred vhodom, kjer bodo lahko otroka oddali in počakali. Da pedagoški mir ne bo kršen, se bo moral starš ob vsakem prihodu v šolo javiti receptorju. Starši bodo o tem dodatno obveščeni. Ohranil pa se bo jutranji vhod iz Rodičeve.

  • Organizacija kosila glede na velikost jedilnice in števila učencev?

V jedilnici je v določenih terminih gneča, imamo pa razpored obedovanja razredov, ki ga je skupaj s pomočnicami ravnateljice naredila ga. Barbo, vodja prehrane. Skrbno načrtujemo, da imajo učenci dovolj časa, da v miru pojedo kosilo, saj nam je pomembno, da odide vsak učenec iz jedilnice sit in zadovoljen.

  • Delež ekološko in lokalno pridelane hrane?

Na šoli se ves čas trudimo naročati lokalna živila, kar pa je včasih zaradi vremenskih razlogov nemogoče. Vsekakor se zavedamo pomena lokalno pridelane hrane in le-ta delež povečujemo.

  • Vprašanje ureditve prometa v šolskem okolišu?

Vzpostavljen je predlog sistema enosmernega prometa. V ospredju je zavedanje, da imajo v prometu prednost šibkejši, varnost ter pretočnost prometa. Za starše, ki otroke v šolo vozijo, bo omogočeno varno ustavljanje in varen obvoz ustavljenih vozil. Odgovorni na šoli so se s pristojnimi za prometno ureditev večkrat sestali, si ogledovali ceste, iskali konkretne rešitve itd. Končni sklep MOL-a je bil organizirati prostovoljce, ki bi skrbeli za prometno varnost. Konkretne rešitve, ki so bile do sedaj izpeljane pa so: prilagojen interval semaforja.

  • Ali bi na šoli lahko organizirali dobrodelno dražbo »izgubljenih oblačil«, ki ostajajo pri recepciji šole?

V šolskem letu 2014/2015 so gospe čistilke razporedile izgubljena oblačila, da bi jih vsak, ki jih pogreša, lahko vzel. Ena izmed možnosti je, da bi na prireditvi Pomoč sošolcu ponujali izgubljene predmete. Druga možnost je, da na spletni strani objavimo obvestilo in v času govorilnih ur poteka »dobrodelni sejem« z oblačili.

Pobuda “Skupaj za šole”

Svet staršev OŠ Danile Kumar iz Ljubljane je v šolskem letu 2024/25 pripravil pobudo ”Skupaj za šole” z namenom izboljšanja kvalitete javnega šolstva in izobraževanja ter posledično prihodnosti otrok. Pobuda v ospredje postavlja problematiko financiranja javnega šolstva, pomanjkanje učiteljev in drugih strokovnih delavcev ter preveliko število različnih pravnih aktov (prenormiranost),  ki zmanjšujejo avtonomijo učiteljev. Posredovali so jo na 450 osnovnih šol po vsej Sloveniji in v letu 2025 začeli zbirati podpise staršev. Skupaj s podpisi bodo pobudo naslovili na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter predsednika vlade, predvidoma do konca šolskega leta. S pobudo želijo od pristojnih pridobiti informacije oz. načrt izvedbe konkretnih aktivnosti in časovnico – od besed k dejanjem.

Ideja za pobudo se je razvila zaradi stalnih pozivov za spremembe razmer v šolstvu, ki prihajajo že dolgo časa in z več koncev; strokovni delavci šol, SVIZ ter drugi strokovnjaki že leta opozarjajo na alarmantno stanje, v medijih je bilo v 2024 zaslediti veliko objav na to temo. Svet staršev se je zato odločil, da je skrajni čas, da se oglasijo tudi starši. S svojo angažiranostjo želijo podpreti šolnike in dodatno opozoriti na težke razmere.

Pobuda ”Skupaj za šole” je odraz:

  • spoštovanja staršev do šole, učiteljev in drugih strokovnih delavcev (poklic učitelja je v zadnjih letih v javnosti razvrednoten in vse manj spoštovan) ter
  • skrbi staršev za boljšo prihodnost otrok. Delavcem v vzgoji in izobraževanje starši zaupamo otroke tudi z željo in pričakovanjem, da jim bodo v šolah pomagali zrasti v razgledane, odgovorne, empatične ter aktivne državljane in ljudi.

Starši s svojim podpisom podprejo tri cilje pobude, ki so:

  1. Povečanje finančnih sredstev za javno šolstvo iz proračuna Republike Slovenije na priporočen mednarodni nivo
    • Po podatkih publikacije Education at a Glance 2023; OECD Indicators so države OECD leta 2020 v povprečju za izobraževalne institucije (od primarne do terciarne ravni) namenile 5,1 % bruto domačega proizvoda (BDP). Slovenija je iz javnih in zasebnih virov skupaj za delovanje izobraževalnih ustanov (od primarne do terciarne ravni) istega leta namenila 4,6 % BDP. Šole morajo s skoraj enakimi sredstvi kot pred leti izpolniti bolj zahtevne programe, slabši rezultati v mednarodnih primerjalnih evalvacijah pa nakazujejo na padec znanja slovenskih učenk in učencev.
  2. Povečanje števila učiteljev in drugih strokovnih delavcev v šolah
    • Kadrovska stiska v slovenskem javnem šolstvu postaja vse bolj pereča težava. Poučevanje ni finančno privlačna poklicna izbira; mladi se po končani pedagoški izobrazbi pogosto odločajo za druga, bolje plačana delovna mesta izven področja. Šole problem rešujejo tudi z uvajanjem upokojenih učiteljev ali študentov, v skrajnem primeru zaradi pomanjkanja kadra se učne ure pri določenem predmetu celo ne izvajajo. Dobro šolo delajo dobri učitelji. Po ocenah Združenja ravnateljic in ravnateljev ter pomočnic in pomočnikov ravnateljic in ravnateljev Slovenije v šolstvu primanjkuje okrog 4000 vzgojiteljev v vrtcih ter učiteljev v osnovnih in srednjih šolah. K zmanjšanju primanjkljaja kadra bi zagotovo pripomogle višje plače učiteljev, pa tudi druge spodbude, zato predlagatelji pobude predlagajo, da pristojni najdejo način oz. sredstva v proračunu Republike Slovenije za take ukrepe. To bi pomoglo k zvišanju ugleda in interesa za učiteljski poklic.
  3. Zmanjšanje birokracije v šolstvu
    • Področje vzgoje in izobraževanja ureja preveliko število različnih pravnih aktov, kar hromi učni proces. Popis slovenskih predpisov, ki v večji ali manjši meri vplivajo na delovanje osnovne šole, kaže, da je v letu 2005 to področje urejalo 14 zakonov in 43 pravilnikov (prirejeno za osnovnošolsko področje po registru pravnih predpisov; zapis ne zajema drugih podzakonskih aktov in pravnih predpisov, kot so uredbe, sklepi ipd.). V letu 2024 je bila kvantiteta predpisov še višja: 18 zakonov in več kot 40 pravilnikov (prirejeno za osnovnošolsko področje po registru pravnih predpisov; zapis ne zajema drugih podzakonskih aktov in pravnih predpisov, kot so uredbe, sklepi ipd.).
    • Upoštevanje pravnih predpisov šolam nalaga obilo dodatnega administrativnega dela, učiteljem pa jemlje veliko dragocenega časa in energije ter onemogoča svobodo in avtonomijo pri izvajanju vzgojno-izobraževalnega dela. Slovensko šolstvo ima svoje posebnosti, zato ni možno tujih praks zgolj prenesti v slovenski šolski prostor. Lahko pa se naredijo primerjave z drugimi državami na področju normiranosti v vzgoji in izobraževanju ter razmislek o povečanju avtonomije šol, kar je v drugih državah dokazano povečalo kakovost javnega šolstva ter zadovoljstvo učiteljev in učencev (npr. Finska).

Zbiranje podpisov podpore:

Vodstva šol posredujejo pobudo prek svetov staršev ali staršem direktno. Podpisi podpore se zbirajo na roditeljskih sestankih (tabela za zbiranje podpisov je v prilogi), sken tabele pa se pošlje na e-naslov tajnistvo@os-danilekumar.si (obvezno pod zadevo/subject navesti: Za pobudo Skupaj za šole).
Starši, ki svojega podpisa še niso oddali na tabeli,ki so jo dobili v šoli na roditeljskem sestanku, lahko svoj podpis podpore oddajo prek spleta na povezavhttps://www.peticija.online/pobuda_skupaj_za_sole.
Podpisi podpore se zbirajo do 31. 5. 2025.
Akcija je od februarja v polnem teku. Do začetka aprila je bilo zbranih okrog 4500 podpisov podpore staršev. Pozitivni odzivi prihajajo z vseh koncev Slovenije, tako s strani staršev kot tudi od vodstev šol. Pobuda je zanimiva tudi za medije, kar še dodatno povečuje njeno prepoznavnost (prispevki STA, na portalu N1, v oddaji Svet na Kanalu A in na Poročilih ob petih ter oddaji Dobro jutro na TV Slovenija).

Priloga: Tabela za zbiranje podpisov po razredih

Viri:

1. https://www.sviz.si/pogled-na-izobrazevanje-2023/

2. https://www.rtvslo.si/slovenija/skupno-opozorilo-ravnateljev-starsev-in-uciteljev-smo-na-vlaku-ki-je-zacel-drveti-navzdol/708597

3. https://www.rtvslo.si/slovenija/v-slovenskih-solah-primanjkuje-uciteljev/716903

4. https://www.delo.si/novice/slovenija/kadrovska-stiska-je-ena-vecjih-tezav-v-slovenskih-solah

5. https://www.rtvslo.si/slovenija/kadrovska-stiska-v-solah-ze-vpliva-na-izvajanje-programa/680166

6. https://www.rtvslo.si/slovenija/poglabljanje-kadrovske-stiske-v-solstvu-v-naslednjih-5-letih-se-bo-upokojilo-skoraj-4000-uciteljev/689863

7. https://reform.uk/comment/bolder-moves-for-education-lessons-from-finland/

8. https://edpolicy.stanford.edu/library/publications/543.html

9. https://www.delo.si/nedelo/solstvo-je-pred-kolapsom-mi-pa-se-se-kar-hecamo

10. https://proracun.gov.si/Public/BudgetVisualization

11. https://www.delo.si/novice/slovenija/sola-vse-manj-izenacevalec-moznosti

12. https://365.rtvslo.si/arhiv/tarca/175084953

13. https://www.24ur.com/novice/slovenija/dijaki-mesec-in-pol-brez-ene-same-ure-matematike.html

Accessibility