Danes so učenci nadaljevali z učenjem in novimi aktivnostmi, učitelj pa smo imeli prav poseben obisk.
Naši učenci so po nekaj urah vaje misij Discovery in Aurora, danes začeli z izvajanjem simulacij poletov na mednarodno vesoljsko postajo ter na lunarni modul. Poleg tega so izkusili tudi simulator nekontroliranega vtrenja, simulator za ohranjanje mišične mase in še mnogo drugega.
Izobraževalni del dneva smo danes preživeli skupaj, saj je v Space camp prišel dr. Fabrizio Pinto, ki je zaposlen na izmirski Fakulteti za ekonomijo in Fakulteti za strojništvo. Zaposlen je kot eden vodilnih znanstvenikov in raziskovalcev na področju izdelovanja vesoljskih plovil, ki delujejo z “nič potiska”. S svojo ekipo so začeli povsem drugače gledati na vesoljska plovila, saj meni(jo), da smo z velikimi plovili in velikim raketami prišli do meje mogočega. Zato skušajo tehnologijo razvijati v čim manjša plovila – cilj so nanoplovila, ki bi zmogla potovanja tudi v bližino drugih zvezd.
Po predavanju smo dan nadaljevali z raziskovalnim delom naših učencev tekom leta. Učenci so morali kot pripravo na Space camp tekom šolskega leta snovati idejne rešitve za težave, ki so jim jih predstavili zaposleni v Space campu. Danes so svoje rešitve pokazali še drugim učencem, oni pa so lahko pregledali rešitve drugih šol.
Za učitelje, predvsem pa za zaposlene v Space campu je bil danes zelo čustven dan, saj nas je obiskala družina ustanovitelja Space camp Turkey. Kaya Tuncer je bil izjemno uspešen poslovnež, ki se je odločil, da želi nekaj vrniti svoji rodni deželi in svetu ter je ustanovil SCT z namenom, da se bodo lahko učenci različnih narodov spoznali, da se jim ne bo treba vojskovati, ko bodo večji. Menil je namreč, da so vojne le posledica nepoznavanja drugih kultur in strahu pred drugimi narodi. Na žalost je Kaya umrl že 12 let nazaj, a spomin nanj je še vedno živ in njegov duh močno prisoten. Danes pa smo lahko sedli za skupno mizo in pojedli kosilo z njegovo ženi Mary, njunimi otroci in vnuki.
Več si lahko ogledate v galeriji.
