Svetovalna služba

Področja dela

Osnovni cilj šolske svetovalne službe je, da vedno dela v dobro otroka. Vsa področja dela so usmerjena v pomoč pri premagovanju stisk in primanjkljajev ter v krepitev močnih področij posameznikov oz. skupin.  

DELO Z OTROKI S POSEBNIMI POTREBAMI 

Dodatna strokovna pomoč in individualna učna pomoč sta namenjeni učencem z različnimi primanjkljaji na specifičnih učnih področjih, učencem z različnimi vedenjsko-čustvenimi težavami, učencem s težavami na področju socialne integracije ter tudi učencem, ki zahtevajo in zmorejo še dodatno usvajanje učne snovi, tega pa ni moč zadovoljiti v okviru rednega in dodatnega pouka.  

Šolska svetovalna služba dela z otroki, ki so s strani Zavoda za šolstvo prejeli odločbo o usmeritvi, v kateri je določen tudi obseg in način izvajanja dodatne strokovne pomoči in učne pomoči. Celostno delo z otrokom v šoli poteka po izdelanem individualiziranem programu posameznega učenca, ki ga pripravi določena strokovna skupina šole skupaj s šolsko svetovalno službo.  

SODELOVANJE NA DNEVIH DEJAVNOSTI 

Šolska svetovalna služba redno sodeluje pri pripravi in izvedbi dnevov dejavnosti, katerih tematika je povezana z njihovim področjem dela (npr. dan strpnosti, učenje učenja, socialne veščine, grafomotorika in druge tematike).  

PRIPRAVA DELAVNIC IN RAZREDNIH UR 

Šolske svetovalne delavke so vpete v aktualno dogajanje na šoli in po potrebi sodelujejo z razredniki pri pripravi in izvedbi delavnic ali tematskih razrednih ur. Tematike so izbrane glede na razredno dinamiko in potrebe posameznega razreda.  

DELO S POSAMEZNIKI (odpravljanje stisk in primanjkljajev)  

Članice šolske svetovalne službe so na voljo za individualni pogovor, reševanje stisk in pomoč pri odpravljanju primanjkljajev.  

DELAVNICE ZA STARŠE / PREDAVANJA 

Šolska svetovalna služba na podlagi dogovora z vodstvom šole pripravi tematske delavnice in predavanja za starše. Najpogosteje je izvedba predavanj povezana z roditeljskimi sestanki, po potrebi se vključujejo tudi ob drugih priložnostih.  

VPIS V 1. RAZRED IN VPIS V SREDNJE ŠOLE 

Šolska svetovalna služba skrbi za vso potrebno dokumentacijo ob vpisu učencev v 1. razred in ob vpisu učencev v srednjo šolo.  Več informacij o posameznih tematikah najdete na zavihkih VPIS V 1. RAZRED in VPIS V SREDNJO ŠOLO.  

SODELOVANJE S STARŠI  

Članice šolske svetovalne službe so na voljo za vprašanja, pobude in skrbi staršev. V veliki meri s starši sodelujejo prek telefonskih klicev, e-pošte in timskih sestankov na šoli.  

SODELOVANJE Z ZUNANJIMI INSTITUCIJAMI  

Šolska svetovalna služba je povezana s številnimi zunanjimi institucijami. Redno sodeluje s pristojnim Centrom za socialno delo in Zavodom Republike Slovenije za šolstvo. Hkrati je povezana z drugimi zunanjimi institucijami, ki nudijo izvajanje delavnic za otroke in s tistimi, ki nudijo pomoč otrokom v socialni stiski.  

SPREMLJANJE IN SKRB ZA USPEŠNO VKLJUČITEV NOVIH UČENCEV IN UČENCEV PRISELJENCEV  

Šolska svetovalna služba poskrbi za vpis novih učencev in učencev priseljencev. V nadaljevanju šolskega leta posamezne učence spremlja in jim pomaga pri vključitvi v razredno skupnost.  

POMOČ DRUŽINAM V FINANČNI STISKI – novo področje (za dodati) 

V kolikor se družina znajde v finančni stiski in ne zmore plačati šolskih stroškov, se lahko obrne na gospo Anjo Murn (murna@os-danilekumar.si, 015636829).  

Aktualno

Nadarjeni

DELO Z NADARJENIMI UČENCI

Na šoli smo začeli z uvajanjem prenovljenega Koncepta prepoznavanja nadarjenih otrok, učencev in dijakov ter vzgojno-izobraževalnega dela z njimi (Zavod RS za šolstvo, junij 2020). Posodobitve prinašajo jasnejšo opredelitev pojmov nadarjenosti in talentiranosti ter poudarjajo, da je prepoznavanje nadarjenosti dolgotrajen in neprekinjen proces, ki se začne že v vrtcu ter nadaljuje skozi celotno osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje.

Prenovljeni koncept uvaja nove kriterije in pripomočke za nominacijo ter identifikacijo nadarjenosti, personalizirane načrte dela (PeNaD) in mapo dosežkov. Poseben poudarek namenja mentorski podpori, vlogi koordinatorja za delo z nadarjenimi ter razvijanju samostojnega in odgovornega učenca.

Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi temelji na individualizaciji in prilagodljivosti. Učencem omogočamo poglabljanje in širjenje znanja z obogatitvenimi dejavnostmi, raziskovalnim delom, projekti, sodelovanjem na tekmovanjih ter povezovanjem z različnimi zunanjimi institucijami. Ob tem spodbujamo ustvarjalnost, kritično mišljenje, reševanje problemov ter razvoj socialnih in čustvenih kompetenc, ki pomembno prispevajo k celostnemu razvoju posameznika.

Na naši šoli sistematično skrbimo za prepoznavanje, razvoj in podporo potencialom nadarjenih učencev. Nadarjenost razumemo kot dinamičen potencial, ki se razvija v interakciji med posameznikom in spodbudnim učnim okoljem, zato učencem zagotavljamo varno, podporno in razvojno naravnano okolje za učenje in osebnostno rast.

1. Opazovanje in nominacija potencialno nadarjenih učencev

Prepoznavanje nadarjenosti v osnovni šoli poteka kontinuirano od 1. razreda dalje. Temelji na spremljanju učenčevih interesov, sposobnosti, ustvarjalnosti, motivacije in dosežkov.

Prva stopnja prepoznavanja se zaključi z nominacijo potencialno nadarjenih učencev, pri katerih strokovni delavci zaznajo več značilnih pokazateljev nadarjenosti. Nominacija praviloma poteka od 2. razreda dalje do konca 8. razreda, izjemoma pa tudi v prvem polletju 9. razreda.

Pobudo za nominacijo lahko poda učitelj ali drug strokovni delavec, ki pri učencu prepozna izrazito izstopanje na enem ali več področjih. O nominaciji odloča oddelčni učiteljski zbor (OUZ) v sodelovanju s šolsko svetovalno službo in koordinatorjem za delo z nadarjenimi. Odločitev je dokumentirana v zapisniku seje.

Po potrjeni nominaciji razrednik skupaj s predlagateljem in po potrebi s svetovalnim delavcem seznani starše z nadaljnjimi postopki ter možnostmi prilagoditev in podpore.

Učenec začne voditi mapo dosežkov (MD), v kateri zbira dokazila o svojih dosežkih, spremlja svoj razvoj in reflektira lastno učenje.

Na šoli vodimo evidenco dosežkov učencev, fizično mapo dosežkov pa učenec vodi doma ob podpori staršev. Ob koncu šolskega leta jo pregleda in potrdi razrednik.

2. Identifikacija nadarjenosti

Identifikacija pomeni strokovno prepoznavanje potrebe po sistematični, načrtni in dolgoročni podpori učencu pri razvijanju njegovih potencialov. Predstavlja izhodišče za pripravo Personaliziranega načrta dela (PeNaD).

Postopek identifikacije se začne, ko strokovni delavci ocenijo, da je imel učenec dovolj možnosti za izkazovanje svojih sposobnosti in potencialov. Pri odločitvi upoštevajo učenčevo motivacijo, dejavnost, dosežke in druge pomembne okoliščine.

Identifikacijo vodi šolska svetovalna služba, ki pred začetkom postopka pridobi pisno soglasje staršev. Postopek praviloma poteka v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju, predvidoma od 6. razreda dalje, in se zaključi do konca 8. razreda oziroma izjemoma v prvem polletju 9. razreda.

3. Proces identifikacije

Identifikacija nadarjenosti poteka kot procesna diagnostika v treh korakih:

1. korak: Zbiranje informacij

Zbirajo se podatki o nominiranem učencu s pomočjo ocenjevalnih lestvic, testov sposobnosti, testov ustvarjalnosti ter mape dosežkov.

2. korak: Vrednotenje informacij

Pri vrednotenju se upoštevajo:

• rezultati psihodiagnostičnih instrumentov za merjenje inteligentnosti in ustvarjalnosti,
• učna uspešnost pri posameznih predmetih,
• rezultati ocenjevalnih lestvic,
• dosežki na tekmovanjih, razstavah, nastopih in drugih dejavnostih,
• informacije, zbrane v mapi dosežkov.

Prenovljeni koncept uvaja načelo multiple identifikacije, kar pomeni, da mora biti za prepoznavanje nadarjenosti izpolnjenih več različnih kriterijev.

3. korak: Odločitev o identifikaciji

Na podlagi zbranih in ovrednotenih podatkov OUZ sprejme odločitev o identifikaciji nadarjenosti.

Po zaključenem postopku razrednik, skupaj s šolsko svetovalno službo, pripravi poročilo o prepoznanih področjih nadarjenosti oziroma talentiranosti, s katerim seznani učenca in njegove starše. Učencu se nato omogoči nadaljnje delo po personaliziranem načrtu (PeNaD), hkrati pa nadaljuje tudi z vodenjem mape dosežkov.

4. Delo z nadarjenimi in PeNaD

Za identificirane nadarjene učence pripravimo Personalizirani načrt dela (PeNaD), ki:

• izhaja iz učenčevih interesov, sposobnosti in močnih področij,
• določa cilje, oblike in strategije dela,
• opredeljuje vloge učenca, učiteljev, svetovalne službe in staršev,
• omogoča spremljanje napredka in sprotno prilagajanje podpore.

Delo poteka z različnimi prilagoditvami pri pouku, notranjo diferenciacijo, raziskovalnimi in projektnimi nalogami, interesnimi dejavnostmi ter sodelovanjem na tekmovanjih in drugih izzivih.

Namen in cilji vzgojno-izobraževalnega dela z nadarjenimi

Temeljni namen dela z nadarjenimi je omogočiti celostni razvoj posameznika ter podpirati razvoj njegovih potencialov in talentov.

Cilji so usmerjeni v:

• razvoj splošnih in specifičnih intelektualnih sposobnosti,
• doseganje visokih učnih dosežkov na različnih področjih,
• razvoj psihomotoričnih sposobnosti,
• poglabljanje razumevanja in razvoj višjih ravni mišljenja,
• spodbujanje ustvarjalnosti, inovativnosti in raziskovalnega dela,
• razvoj talentov na umetniških področjih,
• krepitev samoregulacijskega in vseživljenjskega učenja,
• razvoj socialne odgovornosti in občutljivosti,
• oblikovanje moralnih vrednot ter odgovornega vodenja.

5. Učenčeva vloga in celostni razvoj

Učenec ima v procesu nominacije, identifikacije in razvijanja nadarjenosti aktivno vlogo. Sodeluje pri izražanju svojih interesov, oblikovanju ciljev, dopolnjevanju mape dosežkov ter refleksiji lastnega učenja.

Takšen pristop spodbuja samostojnost, notranjo motivacijo, odgovornost za učenje in pozitivno samopodobo.

Pri delu z nadarjenimi posebno pozornost namenjamo:

• kognitivnemu razvoju (poglabljanje znanja in kritično mišljenje),
• čustvenemu razvoju (samozavedanje in uravnavanje čustev),
• socialnemu razvoju (sodelovanje in komunikacija),
• motivacijskemu razvoju (vztrajnost in zavzetost),
• razvoju učnih in metakognitivnih strategij.

6. Sodelovanje s starši

Starši imajo pomembno vlogo pri prepoznavanju in razvijanju otrokove nadarjenosti. S spremljanjem interesov, ustvarjanjem spodbudnega domačega okolja ter zagotavljanjem čustvene in učne podpore pomembno prispevajo k razvoju otrokovih potencialov.

V šoli sodelujejo z učitelji in strokovnimi delavci pri izmenjavi informacij, soustvarjanju podpore ter pripravi Personaliziranega načrta dela (PeNaD). Aktivno sodelujejo tudi pri vodenju mape dosežkov in pri evalvaciji dela z nadarjenim učencem.

S skupnim sodelovanjem šole, učenca in staršev ustvarjamo pogoje, v katerih lahko vsak učenec razvija svoje potenciale, talente in osebnostne kvalitete v največji možni meri.

Zloženka – Koncept prepoznavanja nadarjenih

Obvestilo v vpisu

Vpis prvošolčkov je pred vrati

Na vseh ljubljanskih javnih osnovnih šolah bo od 12. do 15. februarja 2024 med 8. in 12. ter med 16. in 18. uro potekal vpis prvošolcev za šolsko leto 2024/25. Letos osnovne šole vpisujejo otroke, rojene leta 2018.
Vpis bo organiziran v prostorih šole in bo potekal osebno. Staršem svetujemo, da pridejo v šole skupaj z otroki.

Odlog šolanja in izobraževanje na domu

Otroku se lahko začetek šolanja odloži za eno leto na predlog staršev, zdravstvene službe ali na podlagi odločbe o usmeritvi Zavoda RS za šolstvo, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo. Glede postopka ugotavljanja pripravljenosti in odložitve šolanja je pristojna šolska svetovalna služba. Na podlagi Zakona o osnovni šoli imajo starši pravico vpisati otroka v javno osnovno šolo ali v zasebno osnovno šolo s koncesijo.
Za svojega otroka lahko starši organizirajo izobraževanje na domu, ki pa ga ne priporočamo zaradi velike kakovosti pouka in drugih dejavnosti v osnovnih šolah in širših pozitivnih učinkov obiskovanja pouka v šoli, kot so medsebojno učenje veščin, sodelovanje in druženje otrok. V tem primeru mora biti otrok vpisan v svojo matično šolo ali, v primeru prepisa, v eno izmed drugih osnovnih šol, ki vodi dokumentacijo o
njegovem izobraževanju na domu. Starši so dolžni najpozneje do začetka šolskega leta (to je do 31. 8. 2024) o izobraževanju otroka na domu pisno obvestiti osnovno šolo, v katero je otrok vpisan, pri tem pa ji posredovati vse podatke, ki jih predpisuje določba 89. člena Zakona o osnovni šoli.

V katero šolo se vpiše otroka in kako poteka prepis v drugo šolo?

Starši svoje otroke vpišejo v šolskem okolišu glede na stalno ali začasno prebivališče (matična šola). Šolski okoliš se preveri na spletnih straneh Mestne občine Ljubljana – zavihek Moja Ljubljana – Otroci – Osnovne šole ali na spletnih straneh Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (aplikacija SOKOL). Starši lahko vpišejo otroka v 1. razred v šolo zunaj svojega šolskega okoliša, če šola, v katero želijo vpisati otroka, s tem soglaša in se predhodno o tem dogovori s šolo iz matičnega okoliša; torej, če so izpolnjeni pogoji, v skladu z Uredbo o merilih za oblikovanje javne mreže osnovnih šol, javne mreže osnovnih šol in zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami ter javne mreže glasbenih šol (Uradni list RS, št. 16/98, 27/99, 134/03, 37/16 in 4/18; v nadaljevanju: Uredba). Vpis v 1. razred v šolo zunaj šolskega okoliša, v katerem otrok prebiva, se izvede tako, da starši najprej vpišejo otroka v šolo v svojem šolskem okolišu, najpozneje v 14 dneh po izteku roka za vpis pa vložijo pri šoli, v katero želijo vpisati otroka, vlogo za prepis. Šola, na katero so starši naslovili vlogo za prepis, je dolžna o tem odločiti v 30 dneh od dneva, ko je prejela vlogo, in pred tem pridobiti soglasje otrokove matične šole.

Kdaj šola lahko izda soglasje za prepis?

Pri vpisu otrok v 1. razred so ljubljanske osnovne šole dolžne ravnati v skladu z Uredbo in poskrbeti z medsebojnim obveščanjem in soglašanjem za enakomerno zasedenost osnovnih šol in uravnoteženo prehajanje učencev med šolami različnih šolskih okolišev. Pri tem šola lahko soglaša s prepisom otroka, če s tem ni kršena pravica drugih staršev, da vpišejo otroka v šolo v svojem šolskem okolišu, če to ne povzroči oblikovanja dodatnih oddelkov oziroma zagotavljanja novih prostorov in če se s tem v šoli v šolskem
okolišu, kjer učenci prebivajo, ne zmanjša število oddelkov, kar bi povzročilo spremembo statusa šole ali njeno ukinitev.

Pravica do brezplačnega prevoza učencev v osnovni šoli

Pravico do brezplačnega prevoza imajo na podlagi 56. člena Zakona o osnovni šoli tisti učenci v osnovni šoli, ki obiskujejo šolo v svojem šolskem okolišu in zanje velja, da je njihovo prebivališče oddaljeno več kot štiri kilometre od osnovne šole ali da pristojni organ za preventivo v cestnem prometu ugotovi, da je ogrožena varnost učenca na poti v šolo.
Brezplačni prevoz, ne glede na oddaljenost prebivališča od osnovne šole, Mestna občina Ljubljana v skladu s 56. členom Zakona o osnovni šoli zagotavlja tudi učencem s posebnimi potrebami, ki obiskujejo redne osnovne šole, in učencem, ki so vključeni v zavode za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, če je tako določeno v odločbi o usmeritvi. O načinu prevoza se šola dogovori s starši in lokalno skupnostjo, sklene se pogodba.

Brezplačni krajši programi za 5 do 6 let stare otroke, ki še ne obiskujejo vrtca

Za otroke, ki niso vpisani v programe predšolske vzgoje v vrtcih in ki bodo s 1. septembrom 2024 vstopili v prvi razred osnovne šole, je v Vrtcu Andersen organiziran brezplačen krajši program. V program se lahko vključijo tudi njihovi mlajši, 4-letni sorojenci, in tudi otroci z odloženim šolanjem, ki še ne obiskujejo vrtca. Program bo potekal v enoti Marjetica, Bitenčeva 4, v popoldanskem času, vanj pa se lahko vpišejo otroci s celotnega območja Ljubljane. Program je brezplačen. Za več informacij se lahko obrnete na svetovalno delavko vrtca Nadjo Beguš (e-naslov nadja.begus@vrtecandersen.si ali številka 01 583 82 18).
Več informacij o vpisu v prvi razred dobite na vseh ljubljanskih osnovnih šolah ter na Oddelku za predšolsko vzgojo in izobraževanje na e-naslovu izobrazevanje@ljubljana.si.

Predstavitev šole

Krajši program vrtca

Vloga za vpis

Vabilo

Vabilo-za-vpis-KRAJSI-PROGRAM-2024

Počitniški program